Udeleženci, ki sicer delujejo kot trenerji mladih košarkarjev, so bili razdeljeni v skupine ter prejeli različne vloge – sodnika, trenerja in kapetana oziroma igralca. Skozi igro in konkretne situacije so preizkusili vaje, razvite v okviru metodologije VALUES.

Namen delavnice je bil pokazati, da vrednot ni treba obravnavati kot ločeno temo ali predavanje. Nasprotno – vrednote lahko postanejo del same igre, odločitev, komunikacije in odnosov med igralci.

Za vsako od vrednot, ki jih naslavlja projekt VALUES, sta bila predstavljena praktičen pristop in vaja.

Strpnost

Vaje za strpnost so bile usmerjene v odzivanje po napakah, poslušanje in sprejemanje različnih mnenj ter spoštljivo reševanje nesoglasij. Udeleženci so raziskovali, kako lahko igralci po napaki soigralca izberejo podporo namesto obtoževanja in kritiziranja.

Pomemben del je bilo tudi razvijanje empatije – sposobnosti razumeti različne poglede ter sprejeti, da se lahko soigralci, trenerji ali sodniki na isto situacijo odzovejo drugače.

Fair play

Fair play je bil povezan s poštenostjo, integriteto, odgovornostjo in moralnim pogumom – tudi takrat, ko bi nepoštena odločitev lahko koristila lastni ekipi.

Vaje so udeležence spodbudile k razmišljanju o pravičnem odločanju brez zunanjega nadzora ter o tem, kaj pomeni pravičnost v ekipnem športu. Pri tem je bila poudarjena tudi povezava med fair playem in vključevanjem vseh igralcev.

Košarka je namreč timska igra, v kateri uspešen napad temelji na sodelovanju, gibanju žoge in ustvarjanju priložnosti za različne igralce. Pravičnost zato ne pomeni nujno, da vsi počnejo enako, temveč da imajo vsi smiselno možnost prispevati k ekipi.

Okoljska ozaveščenost

Pri okoljski ozaveščenosti so se vaje osredotočile na odgovoren odnos do športne dvorane, opreme, vode in skupnih prostorov.

Udeleženci so razmišljali o tem, kako lahko trenerji in igralci skupaj prevzamejo odgovornost za prostor, v katerem trenirajo, in vire, ki jih uporabljajo. Poseben poudarek je bil namenjen tudi prepoznavanju konkretnih in izvedljivih načinov, s katerimi lahko ekipa zmanjša svoj okoljski vpliv ter razvija bolj trajnostne navade.

Spoštovanje

Vaje na temo spoštovanja so se dotaknile čustvene samokontrole, spoštljivega odziva na sodniške odločitve in sprejemanja avtoritete tudi takrat, ko se z odločitvijo ne strinjamo.

Pomemben vidik je bilo tudi prepoznavanje prispevkov soigralcev, ki niso nujno vidni v statistiki – na primer dobra obramba, blokada, podaja ali komunikacija.

Udeleženci so se preizkusili tudi v situacijah, kjer je treba po napaki ali frustraciji umiriti čustveni odziv, prevzeti nadzor nad sabo in se osredotočiti na naslednjo akcijo. Spoštovanje pa vključuje tudi spoštovanje dogovorjenih vlog, mirno komunikacijo in odgovorno vodenje ekipe.

Raznolikost

Raznolikost je bila predstavljena skozi prepoznavanje različnih sposobnosti, vlog in močnih strani posameznih igralcev.

Uspeh ekipe ni odvisen od enega samega načina igranja ali od igralcev, ki dosegajo največ točk. Vaje so zato udeležence spodbudile k prepoznavanju dejanj, ki jih običajna statistika pogosto ne pokaže, vendar pomembno prispevajo k uspehu ekipe.

Hkrati so spodbujale različne ideje, ustvarjalnost in vključevanje različnih pogledov pri reševanju košarkarskih situacij.

Solidarnost in sodelovanje

Pri solidarnosti in sodelovanju je bil poudarek na ekipni igri, medsebojni podpori in deljenem prevzemanju odgovornosti.

Udeleženci so skozi vaje raziskovali, kako kakovostna ekipna igra temelji na podajah, gibanju in sodelovanju ter kako rezultat pogosto ni posledica enega igralca, temveč prispevka več članov ekipe.

Vaje so vključevale tudi deljeno vodenje, podporo med soigralci ter skupinsko odzivanje pod pritiskom, kjer je treba skupaj poiskati rešitev.