Tenis za telo in um – 3 prednosti za mlade ženske

Vprašajte kogarkoli, ki redno igra tenis, in povedal vam bo isto: pri tem športu gre za veliko več kot le udarjanje žogice čez mrežo. Za dekleta in mlade ženske je rekreativni tenis ena najbolj celovitih dejavnosti – koristen je za telo, dobro vpliva na um in je odličen način za vzpostavljanje pristnih povezav z drugimi.

To ni zgolj nekaj, kar igralci radi povedo o svojem športu; vse več raziskav to potrjuje – od danske študije, ki je več desetletij spremljala več tisoč ljudi, do analize 1,2 milijona odraslih, objavljene v eni vodilnih svetovnih psihiatričnih revij.

V projektu Tennis4Women 2.0 so prav ti dokazi razlog za naše delo. Naš projekt, ki poteka v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji, si prizadeva vključiti več deklet in mladih žensk, starih od 13 do 27 let, v tenis – ter klubom, trenerjem in prostovoljcem zagotoviti orodja, s katerimi jim bodo pomagali vztrajati pri tem športu.

Zato predstavljamo tri največje koristi tenisa za mlade ženske, kaj o njih dejansko pravi znanost in kako naš projekt te prednosti spreminja v resnične priložnosti.

Najprej neprijetna resnica: dekleta ostajajo zapostavljena.

Preden se posvetimo prednostim, je vredno razumeti, zakaj takšni projekti, kot je naš, sploh obstajajo. Globalna študija, ki so jo vodili raziskovalci Svetovne zdravstvene organizacije in je bila objavljena v reviji The Lancet Child & Adolescent Health Guthold et al., 2019), temelji pa na podatkih 1,6 milijona mladostnikov iz 146 držav, je pokazala, da kar 85 % deklet po svetu ne dosega priporočila vsaj ene ure telesne dejavnosti na dan, v primerjavi z 78 % fantov.

Dekleta so bila manj telesno aktivna kot fantje skoraj v vseh proučevanih državah. Medtem ko se je raven telesne dejavnosti pri fantih skozi leta počasi izboljševala, se pri dekletih skoraj ni spremenila.

Nadaljnja analiza Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo WHO/Europe (2022) se je osredotočila na razloge za to stanje in izpostavila ovire, ki zvenijo neprijetno znano: pomanjkanje časa, občutek pomanjkanja športne kompetentnosti ter premalo priložnosti, prilagojenih dejanskim potrebam in interesom deklet.

Kot ugotavlja poročilo, se udeležba pri športnih dejavnostih v obdobju mladostništva postopoma zmanjšuje – kar pomeni, da dekleta izgubijo navado rednega gibanja prav v obdobju, ko je to najpomembnejše za njihovo dolgoročno zdravje.

Z drugimi besedami: težava niso dekleta. Težava so dostopnost, samozavest in okolje – in prav na teh področjih lahko tenis, če je pravilno zasnovan, naredi pomembno razliko.

Močnejše, bolj zdravo telo – z učinki, ki lahko trajajo desetletja

Tenis je vadba za celotno telo, skrita v igri. Vsaka izmenjava združuje šprinte, bočno gibanje, skoke in udarce, kar pomeni, da hkrati razvijate moč, hitrost, koordinacijo, ravnotežje in vzdržljivost – pogosto ne da bi se tega sploh zavedali, saj ste preveč osredotočeni na lovljenje naslednje žogice.

Toda najbolj izjemna ugotovitev o tenisu in telesnem zdravju sega precej dlje od same telesne pripravljenosti. Copenhagen City Heart Study, prelomna danska raziskava, ki je do 25 let spremljala več kot 8.500 odraslih, je primerjala povezavo med različnimi športi in pričakovano življenjsko dobo. Rezultati, objavljeni v reviji Mayo Clinic Proceedings Schnohr et al., 2018), so tenis postavili na sam vrh lestvice.

Igralci tenisa so imeli ocenjeno 9,7 leta daljšo pričakovano življenjsko dobo v primerjavi s telesno neaktivnimi ljudmi – precej več kot pri badmintonu (6,2 leta), nogometu (4,7 leta), kolesarjenju (3,7 leta), plavanju (3,4 leta) in teku (3,2 leta).

Ker gre za opazovalno študijo, ta kaže močno povezavo in ne predstavlja neposrednega dokaza vzročne povezave. Kljub temu je vzorec zelo zanimiv, raziskovalci pa kot možno razlago izpostavljajo edinstveno kombinacijo tenisa: aerobno vzdržljivost, kratke eksplozivne napore in nenehne zahteve po koordinaciji.

Za mlade ženske je sporočilo preprosto in spodbudno: tenis je resnično šport za vse življenje, navade in spretnosti, ki jih razvijete pri 15 ali 25 letih, pa vam lahko koristijo še desetletja pozneje – tudi pri 65 letih.

 

Kako se to odraža v projektu Tennis4Women 2.0: Naši partnerji razvijajo metodologijo treninga, ki upošteva vidik spola in temelji na tem, kako dekleta in mlade ženske dejansko doživljajo šport – pri tem naslavlja prav tiste ovire, ki jih izpostavlja raziskava Svetovne zdravstvene organizacije, od pomanjkanja samozavesti do ustvarjanja spodbudnega in vključujočega okolja.

S pomočjo pilotnih teniških tečajev in brezplačnih delavnic v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji udeleženke pridobijo praktične izkušnje na igrišču s trenerji, usposobljenimi za takšen pristop – predhodno znanje ali izkušnje niso potrebne.

Pripravljamo tudi serijo videoposnetkov z navodili, ki bodo pokrivali osnove tenisa – forhend, bekend, servis, volej in igro izmenjav – tako da se lahko začnete učiti že pred svojim prvim treningom na igrišču.

Mirnejši in bolj osredotočen um

Tukaj je nekaj, kar igralci tenisa intuitivno vedo: med izmenjavo je skoraj nemogoče razmišljati o čem drugem. Tenis zahteva popolno zbranost – spremljanje žogice, izbiro udarca in pravočasno premikanje nog – ta intenzivna osredotočenost pa deluje kot nekakšen ponovni zagon za preobremenjen um.

Znanost se tudi tokrat strinja z izkušnjami igralcev. Ena največjih raziskav o telesni dejavnosti in duševnem zdravju, objavljena v reviji The Lancet Psychiatry in izvedena na 1,2 milijona odraslih Chekroud et al., 2018), je pokazala, da ljudje, ki se redno gibajo, poročajo o približno 1,5 dneva manj slabega duševnega počutja na mesec kot tisti, ki niso telesno aktivni. Največje koristi so bile opažene pri približno 45 minutah aktivnosti tri- do petkrat na teden.

Če to prevedemo v teniški jezik, to pomeni približno dva klubska treninga in eno vadbo udarcev na teden – povsem izvedljiv ritem za študentko ali mlado strokovnjakinjo.

 

Duševne koristi pa segajo še precej dlje od zmanjševanja stresa. Tenis prinaša nenehne majhne zmage – vsak čist udarec, vsak izboljšan servis in vsaka daljša izmenjava gradijo tiho, a trdno samozavest. Ob tem se naučite, da napredek prihaja z vajo in da so napake preprosto informacije, iz katerih se lahko učite.

Tudi najboljši igralci na svetu obravnavajo um kot pomemben del igre. Številka 1 svetovnega tenisa, Iga Świątek, ki je ena najbolj glasnih zagovornic duševnega zdravja v tenisu, že od najstniških let sodeluje s športnim psihologom in je večkrat namenila del svojih nagradnih sredstev organizacijam za duševno zdravje. Kot je povedala za revijo Time, je spoznala, »kako lažje bi lahko bilo naše življenje, če bi malo delali na sebi«.

Če je delo na lastnem umu dovolj pomembna lekcija za osvajalko turnirjev za veliki Slam, je to lekcija, ki jo je vredno osvojiti na vsakem igrišču – za mlade ženske, ki se soočajo s šolskimi obveznostmi, študijem in družbenimi pritiski, pa je to znanje, ki sega daleč onkraj osnovne črte teniškega igrišča.

 

Kako se to odraža v projektu Tennis4Women 2.0: Duševno dobro počutje in krepitev samozavesti sta neposredno vključena v izobraževalna gradiva našega projekta. Zbiramo primere najboljših praks iz vse Evrope o tem, kaj dejansko deluje pri vključevanju deklet v šport in njihovem vztrajanju pri športni dejavnosti, ter te ugotovitve pretvarjamo v Priročnik najboljših praks in odprto dostopno e-izobraževalno orodje za trenerje, strokovne delavce in prostovoljce.

Cilj je ustvariti generacijo trenerjev, ki razumejo, da dober trening ne razvija le igralkine tehnike in igre, temveč hkrati krepi tudi njen um.

Pristne povezave in skupnost, ki traja

Tenis velja za individualni šport, vendar raziskave kažejo drugačno sliko. Ko so avtorji københavnske raziskave preučevali, zakaj so se športi z loparji in ekipni športi uvrstili na vrh lestvice dolgoživosti, so izpostavili skupno značilnost: ti športi zahtevajo sodelovanje z drugimi ljudmi, pri čemer se zdi, da je prav socialna interakcija ključni dejavnik njihovih pozitivnih učinkov na zdravje (Schnohr et al., 2018). Tudi raziskava, objavljena v reviji The Lancet Psychiatry, kaže v isto smer – socialne in ekipne športne dejavnosti so bile povezane z najmanjšim bremenom težav v duševnem zdravju med vsemi vrstami telesne dejavnosti, verjetno zato, ker zmanjšujejo občutek osamljenosti ter krepijo občutek pripadnosti Chekroud et al., 2018). Kdor je kdaj preživel popoldne v lokalnem teniškem klubu, bo to takoj prepoznal: partnerji za igro dvojic, sparing partnerji, klubski dogodki in pogovori po tekmah ustvarjajo okolje, ki presega zgolj športno dejavnost. Zlasti za mlade ženske lahko prijazen in vključujoč klub postane druga skupnost – prostor, kjer lahko pripadajo, so aktivne in ostanejo zveste same sebi. Prav občutek dobrodošlosti je pogosto odločilen dejavnik pri tem, ali dekleta v športu vztrajajo ali ga opustijo. To je morda najbolje izrazila Billie Jean King, ena največjih teniških legend, ki je svojo kariero posvetila boju za enakopravnost žensk v tenisu. O svojem otroštvu je povedala: »Tenis mi je dal samozavest v času, ko sem imela občutek, da nikamor ne spadam.« Desetletja pozneje pa dekletom še vedno sporoča: »Šport nas uči odpornosti. Vedno se znamo pobrati.«

Kako se to odraža v projektu Tennis4Women 2.0? Skupnost je v središču vsega, kar počnemo. Naše brezplačne delavnice in dogodki Tennis4Women so zasnovani kot prijazni, vključujoči in sproščeni prostori, kjer lahko dekleta in mlade ženske skupaj preizkusijo tenis, ne glede na svoje predhodne izkušnje ali raven znanja. S transnacionalnim sodelovanjem med štirimi partnerskimi organizacijami – ŠK Virtus in Zavodom iMPACT iz Slovenije, TK Lošinj-Jadranka iz Hrvaške ter Player Zone Tennis Academy iz Srbije – povezujemo skupnosti prek državnih meja ter dokazujemo, da je gibanje za spodbujanje ženskega tenisa resnično evropsko.

Tvoja teniška pot se lahko začne že danes

Znanstvene raziskave jasno kažejo, da tenis krepi telo, podpira duševno zdravje in gradi občutek skupnosti – vse to pa lahko posameznika spremlja skozi vse življenje. Hkrati pa raziskave opozarjajo tudi na pomembno dejstvo: dekleta in mlade ženske še vedno nimajo dovolj priložnosti, da bi s tenisom sploh začele. Prav to vrzel želi zapolniti projekt Tennis4Women 2.0 – z brezplačnimi delavnicami, začetnikom prijaznim videom ter teniškimi klubi v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji, ki so pripravljeni sprejeti vsako novo igralko. Ne potrebuješ predhodnih izkušenj, drage opreme ali popolnega forhenda. Dovolj je, da narediš prvi korak. Spremljaj nas na Instagramu in Facebooku, kjer objavljamo informacije o prihajajočih dogodkih, video vodiče in zgodbah s teniških igrišč. Močnejše telo, mirnejši um in nova prijateljstva – igrišče te že čaka.

Sources

  1. Guthold, R., Stevens, G. A., Riley, L. M., & Bull, F. C. (2019). Global trends in insufficient physical activity among adolescents: a pooled analysis of 298 population-based surveys with 1.6 million participants. The Lancet Child & Adolescent Health, 4(1), 23–35. Summary: WHO news release
  2. WHO/Europe (2022). Barriers and Facilitators of Physical Activity Participation in Adolescent Girls (factsheet). WHO Europe
  3. Schnohr, P., O’Keefe, J. H., Holtermann, A., Lavie, C. J., Lange, P., Jensen, G. B., & Marott, J. L. (2018). Various Leisure-Time Physical Activities Associated With Widely Divergent Life Expectancies: The Copenhagen City Heart Study. Mayo Clinic Proceedings, 93(12), 1775–1785. PubMed
  4. Chekroud, S. R., Gueorguieva, R., Zheutlin, A. B., Paulus, M., Krumholz, H. M., Krystal, J. H., & Chekroud, A. M. (2018). Association between physical exercise and mental health in 1.2 million individuals in the USA between 2011 and 2015: a cross-sectional study. The Lancet Psychiatry, 5(9), 736–746. The Lancet Psychiatry

  6. Tennis4Women 2.0 is co-funded by the European Union under the Erasmus+ Sport programme. Views and opinions expressed are however those of the author(s) only and do not necessarily reflect those of the European Union or the European Education and Culture Executive Agency (EACEA). Neither the European Union nor EACEA can be held responsible for them.